PORTOROŽ – Decembra 2011 je za vedno odjadral od nas Franci Stres, novinar, ki je pisal strastno in stresno, kot je tudi živel. Prijatelj in kolega si je za svoje zadnje bivališče izbral morje, ki mu je s pisanjem o jadranju posvetil tudi večji del novinarskega opusa, največji del pri časopisu, ki ga imate v rokah. Med Izolo in Piranom počiva, na točki 45 st., 32', 51,17'' zemljepisne širine in 13 st., 34', 8,59'' zemljepisne dolžine je bil posut njegov pepel, tam so njegovi prijatelji v spomin nanj potopili kamnito ploščo, izdelal jo je kajpak jadralec, Alan Železnik.
Dogovor, da se bomo vsako leto na okroglo obletnico prijateljeve smrti zbrali in ga zvrnili glaž ali dva, kot bi rekel on, je padel takoj. Pobudnika sta bila Francijev srčni prijatelj iz Medane v Brdih, žlahtni vinar in gostinec Zlatko Mavrič - Belica, in največji Stresov jadralsko-novinarski kompanjon, fotoreporter Slovenskih novic Igor Mali. Takoj sta prepričala Portorožana Dušana Puha, ki ga je pokojni FS, kot so ga tudi imenovali jadralci, neizmerno cenil, neuničljivega morskega volka in že za življenja jadralsko legendo. Ustvarjeno je bilo Stresovo omrežje: vsako leto se pozimi dobimo v njemu najljubšem jadralnem klubu, kultnem in nekoliko boemskem Piratu tik morja, kjer v Royal Clubu, kot ga imenuje, kraljuje Pirančan Giorgio Ruzzier, največji original med jadralci. Tam se je Franci počutil kot riba v vodi.
Prihaja Adriatic Europa z Mišičem in Puhom Kobariški viharnik Franci Stres je imel – simbolično – med vsemi barkami najrajši vendarle starega Mobitelovega, Puhovega in tudi svojega Velikega Viharnika. A vendarle: če česa, bi se zdaj veselil novega slovenskega jadralnega projekta, pri katerem bi bil tako ali drugače zanesljivo zraven. Na obzorju je namreč Adriatic Europa – Dušan Puh Sailing Team, kjer bo videti že skoraj vse videno; nekdanjo skoraj 20-člansko ekipo z Velikega Viharnika in jadralni bolid Igorja Simčiča Esimit Europa 1 oziroma Riviera di Rimini. Nad projektom bdi podjetnik in veliki podpornik ter zaljubljenec v jadranje Gašpar Gašpar Mišič, ki je bil zadnja leta tudi član posadke Dušana Puha na Velikem Viharniku, in kajpak Stresov prijatelj. Zdaj je novi lastnik regatnika, ki se bo poslej imenoval Adriatic Europa, njegova matična luka bo Koper. Novi jadralski projekt je po večletnem zatišju zagotovo jadralna popestritev za naše jadranje na velikih jadrnicah, kjer smo bili včasih severnojadranska velesila. Hitra jadrnica, dolga skoraj 20 metrov, bo imela na že določenih regatah nalogo povezovanja in promocije okoljskih, gospodarskih in turističnih akterjev celotne regije Alpe-Adria z epicentrom v Kopru, so zapisali na spletni strani www.adriaticeuropa.com, kjer lahko najdemo več informacij o projektu. Če je Mišič kupil nekdanjo Riviero di Rimini, je častitljivega Velikega Viharnika, katerega lastnik je bil do zdaj Mobitel (Telekom), kupil mariborski jadralni navdušenec. Cena ene in druge barke (nova Adriatic Europa je vendarle precej večja od Velikega Viharnika) ne presega vrednosti osebnega avtomobila višjega razreda, kajpak pa je povsem druga zgodba, koliko bo treba vanju vložiti in kolikšni so stroški vzdrževanja, v primeru Adriatic Europe tudi stroški sodelovanja na regatah. In čisto za konec še razkritje: Adriatic Europa je tiste Stresove sobote v Piratu dobila prvega sponzorja. Kajpak Slovenske novice |
Stres je novinarsko kariero začel na Primorskih novicah, nadaljeval v Delovi centralni redakciji, pred zdaj že več kot štirimi desetletji ga je na Tomšičevo pripeljal glavni urednik Mitja Gorjup, njegov primorski rojak iz Kanala. Pozneje je bil pri Teleksu, nato pa živel z najbolje prodajanim in branim časnikom Slovenskimi novicami. Spremljal je vse in še več, vedno je iskal posebne zgodbe, pisal največ o jadralnem športu, v katerega je bil neizmerno zaljubljen, njegov ljubljenec je bil Dušan Puh, o katerem je vedel več kot on sam, zato smo ga imenovali tudi puholog.
Imel je pekovski občutek za novinarske žemljice: zanj so bile najbolj okusne, dokler so bile sveže, po nekaj dneh jih je, večinoma trde in neprebavljive, metal v koš. A imel je tudi novinarski ubijalski instinkt, če je bilo treba kaj še posebej izpostaviti in koga ožigosati, ga razkriti. Do zadnjega je bil eden od vitezov izumirajočega šankovskega novinarstva, klenega in neposrednega dialoga ob kozarcu žlahtnega. Ure in ure je lahko z žarom razpravljal o svojih priljubljenih temah: jadranju, vinarjih iz Brd, dobrotah in gostilnah Krasa, Goriškega, Obale, pa tudi Kobaridu, iz katerega Stresovi izhajajo. Družil se je z vsemi, najbolj pa sorodnimi novinarskimi dušami, a hkrati ignoriral marsikoga in se mu cinično posmehoval.
Toda v Pirata tudi letos niso prišli le novinarji, najboljši Francijevi prijatelji z Novic, temveč tudi obalna novinarska matadorja Bojan Gluhak in Sašo Dravinec, pa eks televizijec, zdaj sodelavec Slovenskih novic Drago Bulc, ki je s Francijem prijateljeval in trpel na novinarskih regatah. Pod tendo so se ga spominjali vinarji (od mnogo Primorcev so bile to pot prisotne le buteljke) in oštirji, z Belico na čelu in Evgenom Loverčičem - Dženiom iz gostilne Žeja v Ozeljanu, prav tako je bil tam eks šef nekdanje Stresove baze v Ljubljani, Vinoteke, Simon Bradeško. Tudi maskota Portoroža, Ljubljančan, ki že desetletja živi v Portorožu, slikarski boem par excellence Janez Suhadolčan - Suhi, je s Francijem razdrl marsikatero.
Toda njegov prijatelj je bil tudi nekdanji košarkarski virtuoz, še en boem, ki mu je jadralska svoboda pisana na kožo, Borut Bassin - Taubi. Kot se ljubitelji športa hitro zavohajo, sta se že zdavnaj tudi Franci Stres in trajnožareči Korošec Tomo Levovnik, zato niti on ni manjkal ob obali Piranskega zaliva. Hja, minulo soboto se je dež zlival z neba, leden veter je bril, toda v Piratu je sijalo sonce in bilo je toplo.