Bombardirani z vseh strani, predvsem ameriške direktive o popolnem življenju so globalno povzročile največ škode. To se še posebej občuti v šovbiznisu. Vsi, ki se pojavljajo v medijskem svetu, bi morali biti po jusu, se pravi 90-60-90, brez celulita in gubic, nekakšna nerealna pravljična bitja. S tem se je soočila tudi Špela Grošelj, ki bo v letošnjo televizijsko sezono vstopila kot voditeljica oddaje Brez cenzure na Planet TV. »Ne razumem, zakaj bi se zgledovali po tovrstnih idealih, če se potem preprost človek, ki ni v tem poslu, ne more poistovetiti s takšnimi predpisi. Vrhunski videz zahteva ogromno časa, odrekanja, garanja, nenehno si pod pritiskom, saj moraš uživati zdravo hrano, se izogibati alkoholu in drugim razvadam ter veliko svojega časa posvečati aktivnostim. Dejansko gre za neke vrste poklic, da si videti čim bolj trendi. Preprosto se to od tebe pričakuje, in če pogledam sedem let nazaj, sem bila v obdobju, ko nisem ustrezala temu kalupu. Bila sem bolj okrogla in vsi drugi so se z mojo težo obremenjevali bolj kot jaz. Dobivala sem kup opazk v medijih in javnosti, da sem predebela in naj že enkrat shujšam. S 16 kilogrami več sem bila bistveno manj obremenjena, kot sem danes,« iskreno spregovori o svoji kalvariji.
Prezira plitke ljudi
Sledil je preskok v njeni karieri, predvsem zaradi zdravja, in ne zato, da bi zadovoljevala neka pričakovanja ljudi. »Pri svojih 25 letih sem dosegla maksimalno telesno težo, ki je prej nikoli nisem imela, in takratni partner me je spodbudil, naj začnem delati na sebi. Sprva mi ni bilo jasno, zakaj je začel še on pritiskati name, a danes sem mu hvaležna, saj mi je ob pravem času odprl oči. Vedno sem rada dobro jedla, veljala sem za ljubiteljico hidratov, ki ne mara zelenjave, in vse novo mi je povzročalo velike preglavice. Konstantno se moram nečemu odrekati in sem nenehno na preizkušnji. So obdobja, ko se spustim z verige, kadar grem na dopust ali kakšen daljši oddih na Tajsko, takrat ne vstajam zgodaj in ne pazim na vsak grižljaj. Osemdeset odstotkov leta pa vzdržujem disciplino, saj mi mati narava ni prizanesla z geni srečnic, ki lahko pojejo vrečko čipsa in se jim nikjer ne pozna,« se prikupno nasmehne in izpostavi zlato pravilo za lažje sprejemanje sebe. »Edino dejstvo, ki se ga zavedam, je to, da nikoli ne moreš zadovoljiti vseh okusov. Najprej sem bila preširoka, prebaročna, da bom počila, so mi očitali. Potem sem shujšala, in ti isti ljudje so se začeli zgražati, kako sem se postarala, da imam predroben obraz in sem vsa koničasta... Še vedno slišim opazke, kako sem jim bila včasih bolj všeč, ker sem znala tako lepo nositi svoje kilograme. To zgolj potrjuje moje prepričanje, da ljudje ne vedo, kaj bi radi, in se ne zavedajo svojih besed. Spominjam se svojih začetkov, kako sem jokala ob prebiranju negativnih, zlonamernih komentarjev. Danes to traja pet minut, potem pa vse skupaj vržem čez ramo in grem pokončno naprej. Nikoli ti ni zares vseeno, ko se anonimneži spravljajo nate, saj nisem stroj, in v tistem pomislim na mamine besede, da ljudje, ki govorijo grdo o tebi, to počno zato, ker nimajo nič lepega za povedati o sebi. Zdi se mi plitko ocenjevati ljudi po zunanjosti,« poudari.
Ne sramujem se celulita
Tegoba medijskih osebnosti je tudi ta, da javnost ne loči med zasebnim in delovnim časom. »Ne razumejo, da neka podoba spada k imidžu, da je močna šminka na fotografijah del neke zgodbe, da gre za kreativni pristop, ki se ga ne sme enačiti z vsakodnevnim življenjem. Kadar nisem v službi, se pravi na odru, pred fotografskim objektivom ali kamero, nisem naličena. To ne pomeni, da hodim naokoli s sračjim gnezdom na glavi, ampak sem raje v sproščeni opravi. Biti v trenirki še ne pomeni biti neurejen, in četudi moram kdaj nepričakovano skočiti v trgovino, si ne belim glave, kaj si bodo ljudje mislili, ker nisem naličena. Tako kot si policist za službo obleče uniformo, tako si jaz za svojo službo uredim pričesko, make up in skočim v petke,« simpatično privije in se spomni besed prijateljice Tanje Žagar, ki je za Suzy pred časom izjavila, da ima rada svoj celulit, ker je njen. »Tudi jaz se svojega ne sramujem, čeprav nas z vseh koncev in krajev prepričujejo, da to ni lepo, in nam ponujajo tisoč in en način, kako se ga znebiti. Malo je srečnic, ki imajo povsem ravno kožo in jim je genetika prizanesla. Velika večina žensk pa ima takšne ali drugačne problematične cone. Treba se je zavedati, da vsak nosi svoj nahrbtnik tegob, le vsebina je drugačna. Biti moraš močan in trmast, da ne podležeš pritiskom družbe. Ne bom pozabila, kako sem v garderobi pred nastopom histerično narekovala moji Nini Šušnjara, naj mi z obleko pokrije roke, noge, hrbet, skratka, vse razen obraza. Po nastopu sem začutila, da to nikamor ne pelje in se v svojem telesu ne počutim več udobno. Nisem si zastavila ekstremnih ciljev, da moram biti podobna manekenkam na pisti, ampak sem začela koketirati s športno postavo, ki mi je tudi sicer zelo všeč.«
Zahvaljujemo se ljubljanski turistični kmetiji Ježek za gostoljubje in čarobno idilo, v kateri so nastale fotografije.
| Za dosego svojih ciljev se Špela ne odreka sleherni razvadi. »Seveda se pregrešim, obožujem sladkarije in jih za nič na svetu ne izbrišem s svoje črne liste. Še več, spoznala sem zdrave in okusne sladice, beljakovinske palačinke in sladoled zadovoljijo še tako strastnega sladkosneda. Veliko žensk mi je hvaležnih, ker sem jih s svojim pristopom spodbudila, da naredijo nekaj zase in se lahko pri tem tudi kdaj pregrešijo. Ne skačem od veselja, če je pred mano obdobje z bolj striktnim jedilnikom, a se zavedam, da moraš biti strpen za dosego zadanih ciljev,« je prepričana Špela, ki nam je na koncu zaupala, da bo le v primeru nosečnosti manj osredotočena na kilograme, saj si otrok zasluži le najboljše za svoj razvoj. |
