Pred trgovinami stražijo vojaki

Simpatična Prlekinja Alenka Husič, nekoč članica zasedbe Bepop, je v pričakovanju drugega otroka. Zato trenutno ne razmišlja o daljšem potovanju, čeprav, kot pove, je to ena od stvari v življenju, ki ji ogromno pomenijo. »Iskreno, pred leti, ko še ni bilo hčerke ter drugega otroka na poti, sem potovala veliko več, bodisi s prijatelji bodisi s partnerjem. Delam v turizmu, zato me spoznavanje novih krajev še bolj privlači. V preteklosti so bili kakšni prebliski ter ideje o selitvi čez lužo, a sem najbrž vseeno preveč navezana na svoj dom in domače, da bi kar šla nekam na slepo. No, sicer pa nikoli ne reci nikoli.« Bila je že marsikje, med njenimi najbolj priljubljenimi destinacijami pa je New York. »To mesto me je res fasciniralo – veliko jabolko ima svoj blišč, svoj tempo življenja in za vsakega se najde kaj. Za tiste, ki radi nakupujejo, je to raj na zemlji, še partnerja Primoža, ki ga po navadi ne spravim v šoping, v New Yorku nisem dobila iz trgovin,« se nasmehne.

Glede na to, da je Alenka zaposlena v turizmu, si potovanja vedno organizira sama. »V naši agenciji se sicer ukvarjamo izključno s poslovnim turizmom, a kljub temu menim, da če si doma v tej stroki, se lažje in hitreje obrneš levo in desno. Vsi dopustniški načrti so tako plod moje in partnerjeve domišljije. Res pa je, da se, odkar imava hčer Alino, nismo odpravljali predaleč, vedno pa izkoristimo poletje in se po večini odpravimo v nam ljubo Grčijo. Kreto imamo še posebno radi, tam smo počitnikovali dvakrat zapored. Do tja vzamemo nizkocenovni polet, na otoku pa potem obvezno najamemo avto in menjamo lokacije.«

Pred približno 12 leti, ko še ni imela družine, je trikrat obiskala Izrael. »Tja me je vlekla ljubezen, zdaj je že dolgo od tega.« V Izraelu jo je predvsem začudilo, kako dobro domačini obvladajo angleški jezik. »Moram pa dodati, da sem bila v Tel Avivu, v prestolnicah je znanje tujih jezikov po navadi boljše. Pa vseeno – preden sem šla tja, sem mislila, da prihajam nekam, kjer bodo vse ženske zakrite in bom po večini srečevala samo moške. Je pa res, da se na začetku nikakor nisem mogla navaditi na vojake s kalašnikovkami pred skoraj vsakim trgovskim centrom.«

Alenka je v Izraelu v glavnem živela v mestu in na plaži. »Ker sem bila še študentka, sem se tam pripravljala na izpite. Sem si pa vsakič vzela čas za izlet v Jeruzalem, kjer s prijateljem nisva najela lokalnega vodnika, ampak sva se odločila, da notranjost raziščeva sama. No, na koncu sva se precej izgubila in zašla v neturistični del mesta. Spomnim se, da sem torbico tako pritiskala k sebi, da me je na koncu že bolela roka. Nazadnje sva nekemu fantku plačala nekaj šekalov (njihova valuta), da nama je pokazal pot ven.«

Izraelska kulinarika je ni posebno zanimala: »Težava je v tem, da s poizkušanjem lokalnih specialitet nimam dobrih izkušenj, saj sem imela velikokrat prebavne težave. Razen v Grčiji, kjer ne morem brez njihove hrane in je skok v lokalne taverne obvezen, se temu raje izogibam.« Cene, pravi, niso previsoke. »Odvisno, kam greš, je pa na severu in zahodu veliko dražje kot v južnem in vzhodnem Izraelu.«

Konec potovanja pa ji ni ostal v najlepšem spominu: »Takrat sem prvič potovala z letalom, in ko sem šla prvič čisto sama nazaj domov, so me na izraelski meji zadrževali cariniki ter pregledovali vse, kar sem imela v osebni prtljagi. Obrnili so vsak list v zvezku, kjer sem imela zapiske, da sem skoraj zamudila letalo. Za piko na i so me nadrle še stevardese, ki so me okarale, da je cel avion čakal samo name. Med potjo sem sedela stisnjena med dva potnika in od vsega skupaj sem začela jokati.« A pod črto ji je Izrael vseeno ostal v lepem spominu: »Zares neprijetna je bila le pot nazaj, a sem si ves čas ponavljala, da bom kmalu doma.«

Destinacija: Tel Aviv, Izrael

Plus: drugačnost

Minus: nesramni cariniki in stevardese

Šoping: iz vsakega potovanja pošljejo razglednico