Peter Peter prihaja 
v kinematografe

V filmski produkciji Tramal Films in ob podpori Slovenskega filmskega centra smo dobili prvi kratki animirani slovenski film v rap izvedbi. Pod izjemno dinamični, poučni in zabavni izdelek se je podpisala Katarina Nikolov, ki ga je tudi režirala. Prvič so ga predvajali lani na festivalu slovenskega filma, na Animateki ter na Cicifestu. Javnosti bo stopil naproti 6. februarja, ko bo premierno na ogled v ljubljanski Kinoteki. Takrat bo uvrščen tudi v distribucijo po celotni slovenski art kino mreži, kjer ga bodo kot predfilm predvajali pred aktualnimi kinopredstavami za otroke.

Glavni junak risanke je deček Peter, ki ima težave z vrstniki in najde pomoč, kako se izviti iz stiske, med prebiranjem slovenske pripovedke o Petru Klepcu. Zgodbi sta odlično prepleteni in zelo dostopno posredovani s pomočjo raperske pripovedi v verzih v izvedbi odličnega slovenskega raperja Doše. Vsebina je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. Dinamika pripovedi je odlično podprta z glasbo, risanka je kratkočasna, tudi duhovita, predvsem pa se izogne prepogostemu ogovarjanju otrok s pridigo in pametovanjem. »Rada imam zgodbe. Rada jih poslušam, a še raje jih pripovedujem. Moj ded in za njim moja mami sta bila mojstra za pripovedovanje pravljic, in to vsak večer,« je zaupala Katarina Nikolov. »To je moja dediščina in zdaj sem na vrsti jaz, da otrokom pripovedujem zgodbe na svoj način – skozi film. Ne poznajo več ljudskih junakov, premalo berejo, sploh zgodbe slovenske kulturne dediščine. Želela sem si, da bi jim s spoštovanjem do tradicije posredovala dobro staro zgodbo, polno modrosti, in to v mediju, ki jim je v dobi napredka tehnologij zelo blizu. V sodobnem glasbenem, ilustrativnem in pripovednem slogu, ki jim bo všeč, in še posebno s tematiko, s katero se lahko poistovetijo. In zakaj Peter Klepec? Ker je poleg Kekca edini slovenski otroški ljudski junak in si prav tako zasluži svoj film.«

Animirani film Peter Peter je narejen v računalniški 2D-tehniki, pod ilustracije se je podpisala Tanja Semion, za animacijo pa sta poskrbela Jure Lavrin in Urška Vavpetič. »Po scenariju smo najprej ustvarili like, jim dali karakter. Naučili smo jih hoditi in jih postavljali v situacije, kot je narekovala zgodba. Dorisali smo ozadja, izpilili tekste in posneli songe. Vsako sekvenco posebej, drugo za drugo. Enajst minut filma, enajst mesecev, hmmm, pravljično število.« Režiserka je pojasnila, da je bil velik izziv poiskati ustrezne soavtorje, še posebno ker je bilo v ekipi le pet ljudi. Iskala je posameznike z občutkom za otroško domišljijo, ki znajo delati v skupini in ji vdihniti pravšnjo ustvarjalno energijo. »Otroška publika je najtrši oreh ter velik in najintuitivnejši kritik. Težko je pritegniti pozornost, saj pri njih velja le popolna iskrenost. Film si je ogledalo že veliko otrok in vse po vrsti je poleg ilustracije ter filmske naracije pritegnila glasbena rap izvedba. Številni niso poznali zgodbe o Petru Klepcu, risanka pa jih je spodbudila, da so jo prebrali v izvirniku. Navdušeni so tudi pedagogi in starši, ki v filmu vidijo nov in svež pristop k obravnavanju tematike nasilja med otroki, ki se s stoletji žal ni spremenila. Vendar obstaja rešitev. In kakor pravi Peter iz naše zgodbe: 'Tu ni velike umetnosti, treba se je znajt' in uporabit' svoje spretnosti.'«

Risanka bo kmalu dostopna še v obliki stripa, podpira pa jo tudi spletni blog za aktivne družine Kam z mulcem.