Spet so stopili na oder znameniti Mladi levi, ki so začeli leta 1966 kot beat skupina. Dvorana SiTi teatra v BTC je bila premajhna, da bi na koncert prišli vsi, saj je bil že zdavnaj razprodan. Pozneje so nastopili tudi na nacionalni televiziji, v novoletni oddaji, ki jo je vodil Lado Bizovičar.
Kot je dejal Dušan Velkaverh, kot tekstopisec je pred desetletji intenzivno sodeloval z njimi, ne gre za vnovično združitev, temveč je vse le posledica naključne odločitve. Ko se je nekaj glasbenih prijateljev zbralo na poroki hčerke enega od njih, so ugotovili, da je to skorajda ena od postav Mladih levov, in ko so poklicali še bobnarja, sicer arhitekta Matjaža Deua, in ga vprašali, ali bi spet igral z njimi, je takoj privolil. Je pa res, da so prvi levi izpred štirih desetletij že vsi v pokoju in imajo tako dovolj časa.
Tako so na prvem koncertu po štirih desetletjih na odru nastopili Mladi levi v postavi Vasko Repinc (tudi arhitekt) na klaviaturah, Matjaž Deu na bobnih, Aleš Strajnar s kitaro in kot vokal, Dušan Kajzer (še en arhitekt) na bas kitari in Jernej Podboj na saksofonu. Zasedbo so razširili s precej gosti, med katerimi je bilo nekaj nekdanjih članov skupine (Marko Misjak, Boris Glozančev, Janez Bončina - Benč, Jernej Jung, Tomaž Habe in Stanko Arnold), in dodali tri mladeniče: Igorja Matkoviča na trobenti, pevca Matevža Šaleharja - Hama in Petra Ugrina ml., sina legendarnega trobentača Mladih levov, pokojnega Petra Ugrina st., na violini.
Zapeli tudi Odo Ireni
Glasba gotovo deluje krepčilno, kajti sivogrivi in redkolasi levi se očitno ne dajo, še vedno rjovejo, in so skupaj z gosti pripravili večer, ki je sicer imel pridih nostalgije. Večina občinstva je bila stara precej nad 60 let in bi večer mogoče res prej deloval kot srečanje društva upokojencev, ne pa rockovski koncert. Priredbe so bile vedno pomemben sestavni del repertoarja skupine Mladi levi, večino aranžmajev je zanje napisal Dečo Žgur, nekaj pa tudi Jože Privšek in Janez Gregorc, prav tako oba že pokojna.
Na koncertu v SiTi teatru so zaigrali in zapeli tudi znamenito žalostinko Odo Ireni, ki jo je v izvirniku kot gost odpel avtor pesmi Tomaž Pengov, tudi njega ni več med nami. Pesem, ki je nastala pred desetletji kot umetniški odziv na brutalno posilstvo in umor dekleta, ime ji je bilo Irena, je še vedno največja uspešnica Mladih levov. Ko je bila skupina v jazzovski fazi, je Žgur zanje napisal tudi inštrumentalno skladbo z balkanskim pridihom Derviš in smrt. To njihovo najbolj kompleksno delo je na nedavnem koncertu kot solist na violini dopolnil mladi Peter Ugrin.
Trobentač Peter Ugrin st., ki se je Mladim levom priključil le leto po ustanovitvi, je po zahrbtni bolezni za vedno odšel že pri 57 letih, 2001. se je to zgodilo. Rodil se je 1944. v Zagrebu, mladost je preživel na Reki, študiral pa na glasbeni akademiji v Ljubljani, kjer je potem živel, delal in ustvaril družino. Diplomiral je iz violine, pozneje še trobente, po desetletnem igranju kot violinist v Filharmoniji je sprejel mesto v Privškovem Big bandu in bil dolga leta njegov prvi solist na trobenti in krilnem rogu. Zapisal se je predvsem jazzu in veljal za enega najboljših evropskih jazzovskih trobentačev. Bil je zelo priljubljen v vseh družbah, tudi neglasbenih, nekateri prijatelji so ga imenovali kar Pero truba, tik pred smrtjo je kupil hišo na otoku Vis, od koder je bila doma mama. Z Mladimi levi je oral ledino na področju jazz-rock glasbe. Poleg trobente in krilnega roga je kot prvi pri nas uporabljal tudi električno violino.
Začel pri Albatrosih
Ustanovni član Mladih levov pa je Jernej Podboj, sicer zdravnik, specialist otorinolaringolog, skoraj bolj poznan kot odličen saksofonist in klarinetist ter član nekaterih slovenskih zasedb jazza in rocka. V zadnjem času, po upokojitvi, se je znova bolj intenzivno posvetil igranju v jazzovskih zasedbah. V mladih letih je začel pri Albatrosih. Njihov vodja, pevec, trobentač in pozavnist je bil, spet arhitekt med glasbeniki, Miha Jazbinšek, ravno zaradi glasbe imenovan Džezbec, pozneje minister v Demosovi vladi in ljubljanski mestni svetnik, gromovnik, ki je županu Jankoviću požrl marsikateri nočni spanec. Podboj je nato z glasbenimi somišljeniki zasnoval kultno zasedbo Mladi levi.
Prvi mladi lev je bil tudi Bor Gostiša Ustanovni član (najbrž celo najbolj) Levov pa je bil tudi Ljubljančan Bor Gostiša, ki je bil vedno malce poseben. Dolgolasec je bil vnet pristaš gibanja flower power, proti vojni pa so bili vsi člani benda. Niso bili sicer povsem prepričani, proti kateri, vendar so napisali skladbo Odprite okna, vojna je končana. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil eden od osrednjih junakov slovenske in jugo estrade. Sprva je bil frontman skupine Albatrosi, kitaristično-vokalistični zenit pa je dosegel v zasedbah Mladi levi in Bele vrane, ki ju je tudi postavil po koncu sodelovanja z Mladimi levi, s katerimi se ni razšel ravno v prijateljstvu. Poleg Bora so bili pri Vranah še pevki Ditka Haberl in Doca Marolt pa kitarist Dejvi Hrušovar (njegov sin je Jan, znani improvizator), bas kitarist Djuro Penzeš in bobnarja Bojan Bračko ter pokojni Mišo Gregorin. Iz Belih vran je nastal bend Pepel in kri, a Bora tam ni bilo več zraven. Tedaj je – konec sedemdesetih – odšel v Dalmacijo na otok Hvar, kjer živi še danes, ima posest, ki ni ob morju, ampak sredi vukojebine pri vasi Bogomolje, ukvarja se z zelišči, goji sivko in je lastnik oljčnega nasada ter prideluje oljčno olje, ki je menda odlično in se ga da celo naročiti in dobiti v Slovenijo. Na kitaro igra in prepeva, vsaj javno, že dolgo ne več. Ima pa Bor še vedno mnogo bolj znano sestro, to je Jelka Ovaska, odlična prevajalka in pisateljica, njen zadnji roman je sijajna kriminalka Lovke. Priimek ima po možu Fincu, je mati dveh odraslih hčera, njen mož (po Ovaski) je bil pisatelj in nekoč novinarski kolega Bogdan Novak, s katerim pa sta se prav tako razšla. |
