Sašo Miljuševič se je v zgodovino zapisal kot prvi slovenski masterchef.
Filiral je ribe, penil pomarančo, gnetel testo, tekmoval z uro, brzdal tremo in jahal adrenalinski val okusa. Dan po zmagi nam je zaupal, kakšna so bila njegova pričakovanja in kaj bo počel v prihodnosti.
Kako se počutite kot zmagovalec prvega slovenskega Masterchefa?
Občutki so neverjetni, resnično se počutim kot v sedmih nebesih, zelo sem ponosen in poln novega zagona.
Kakšen nasprotnik je bil Tilen?
Tilen je mlad in po mojem mnenju zelo drzen in kreativen, zaradi teh lastnosti je bil trd oreh.
Ste kaj podvomili o zmagi, ko so sodniki ocenili vašo glavno jed?
Ko so sodniki pograjali mojo glavno jed, sem bil zelo napet, na trenutke sem mislil, da me bo kar pobralo in da se je moje tekmovanje tukaj končalo, saj je potem o zmagi odločala sladica. Tilen pa se je večkrat izkazal kot zelo dober pri sladicah.
Nad vašo glavno jedjo sodniki niso bili najbolj navdušeni. Kaj vam je povzročalo težave in zakaj takšni zapleti v finalu?
Prvo zamisel o ribji ruladi sem opustil, ko sem opazil, da file smuča ni primeren za to. Takrat sem doživel blokado. Lotil sem se druge variante, a mi ni šlo od rok. Miril sem se z mislijo, da še nič ni izgubljeno, tudi če mi ta jed ne uspe. Zala mi je z balkona svetovala, naj ne režem pečene ribe, a jaz sem storil prav to. Še sam ne vem, zakaj sem tako deloval, sem se pa iz te napake veliko naučil.
Koliko časa ste premišljevali o finalnem trihodnem meniju?
Za razmislek o meniju je bil čas zelo omejen, oba sva imela približno 10 minut, kar naju je kar malo zamrznilo.
Če bi lahko kaj spremenili za nazaj, bi mogoče pripravili kaj drugače, se odločili za kakšno drugo jed?
S temi izkušnjami bi se zagotovo lotil česar bolj poznanega. A resnično sem si želel tvegati, zato sem naredil neumnost in se lotil popolne neznanke.
Kaj boste naredili z denarjem?
Denar bom zagotovo vložil v kulinariko, šolanje ali pa posel na področju gostinstva. Vsekakor moram še dobro razmisliti in pametno unovčiti nagrado.
Nekoč ste povedali, da ste se v življenju lotili veliko stvari, a niste nikoli dosegli vrhunca. Je mogoče to vaš vrhunec?
Res je! To je največji dosežek v mojem življenju, a srčno upam, da ne bo edini. Veliko novih vrat se odpira in s tem bo veliko novih priložnosti za doseganje še kakšnega vrhunca.
Bili naj bi tudi brezposelni. Ste se v tem času mogoče zaposlili, začeli svoj posel?
Ponudbe se kar vrstijo, zelo sem pozitivno presenečen. Trenutno razmišljam o tem, da bi začel svoj posel na področju testenin, a zavedam se, da mi manjka še veliko izkušenj. Zato bi si želel delati pod okriljem kakšnega mojstra in nadgraditi svoje osnovno znanje.
Bili ste frizer, zdaj kuhate. Zakaj in kako je prišlo do takšnega preobrata?
Kuhal sem rad od malih nog, še preden sem se odločil za frizerja. Vedno sem govoril, da preveč rad kuham, da bi to opravljal kot poklic, zato sem se odločil za podobno kreativen poklic – frizerstvo.
Ali še vedno strižete?
Strižem ne več, tu pa tam pobarvam kakšno glavo.
Kako boste izkoristili prepoznavnost?
Prepoznavnost, ki sem jo pridobil na Masterchefu, bom izkoristil tako, da bom širil svojo strast in ljubezen do kuhanja. Istočasno pa jo bom izkoristil za pridobivanje novih delovnih izkušenj. Kako mi bo to uspelo, še ne vem, mogoče s kakšnim portalom ali pa celo s svojo kulinarično oddajo.
Kaj svetujete mladim kuharjem, ki ne zberejo dovolj poguma, da bi se prijavili v podobne šove?
Svetoval bi prav vsem, ki imajo poseben odnos do hrane, naj se ne obotavljajo, in če imajo priložnost, naj se nemudoma prijavijo. Izkušnja je vredna vsega vloženega truda in časa, prepričan sem, da jim ne bo žal!
Imate mogoče kakšen moto ali vodilo?
Kar te ne zlomi, te okrepi. Mirna kri in glava, posebej v stresnih situacijah.
S katerim slovenskim kuharjem bi najraje sodelovali, kdo je vaš vzornik?
Kot amaterski kuhar nisem preveč sledil svetu kulinarike, tako da bi se resnično veselil sodelovanja z vsemi, ki čutijo enako strast do kuhanja kot jaz, mislim pa, da bi mi lahko bil vzornik vsak profesionalni kuhar, ki dela s strastjo.
