»Ko v življenju dobimo slabe izkušnje, se vedno pritožujemo, čeprav so zelo, zelo pomembne, ker nam pokažejo, česa ne želimo,« začne z nasmehom Savina Atai. »Po zakonu sem bila v zvezi, ki je bila filmska, s čudovitim človekom, a hkrati zame zelo škodljiva. »Nekega večera sem dobila sporočilo tedanjega partnerja in uvidela resničnost – po eni strani sem končno začela delati tisto, kar sem si želela, poletela sem, po drugi strani pa sem šla v odnosu povsem prek sebe,« se spominja. »V tistem trenutku sem se razjezila nase, spoznala sem, kaj si počnem za košček ljubezni, kako se plazim, ker se nimam rada. V tisti sveti jezi sem odhitela v Tivoli pod prvo drevo in v zvezek, ki sem ga imela s seboj, podrobno napisala, kakšnega partnerja hočem,« se smeji vsa v žaru. »Nisem opisovala, kakšen bi moral biti on, ampak kako se želim počutiti ob njem. Napisala sem, kakšnega moškega imam, ko se počutim vredna,« pojasni. V besu je bila seveda tudi odločena, da bo nekaj časa ostala sama, a življenje ima seveda svoje načrte. Že čez nekaj mesecev je spoznala Giorgosa.
Partnerja si je torej zmanifestirala, kako pa ga potem obdržati? »Ja, to je šele začetek,« se smeje. »Bolj ko partner vibrira z našim srcem, dušo, večje ogledalo je ta človek. Pokaže in spravi na plan vse naše strahove. Ko odpremo srce, čutimo ljubezen in bolečino. Ranljivi smo. Veliko lažje je biti v zvezah, v katerih nismo zavestni, navzoči, odprti in čuteči. Tam smo še lahko v varni coni. Ko pa si partnerja zmanifestiraš, to ni več mogoče. Oba z Giorgosom sva drug drugemu tako pritisnila na točke strahov. Giorgos je imel luskavico, to je strah pred intimnostjo, jaz sem imela strah pred utelešenjem, zato sem tudi zdržala vse zlorabe, ker sem šla takrat iz telesa in se to pravzaprav ni dogajalo meni. »Ja – lažje je biti sam, lepše pa je v dvoje,« je jedrnata. »Ko si sam, ne vidiš vseh svojih travm, v pravem partnerstvu pa imaš ogledalo nenehno pred seboj. Seveda partnerstvo ni edino ogledalo, je pa zelo močno,« pristavi. Ob Giorgosu je kmalu opazila, da se ji prebuja marsikaj, za kar sploh ni vedela, da je v njej, svoje je dodala ljubezen na daljavo, prihajata tudi iz drugih kultur. »Bilo mi je fascinantno, da se je on odločil, da je to to, zveza za vedno. Odločil se je, da bo ostal v tem odnosu in ne bo zbežal, ker beg ni rešitev,« pojasni. »Zdi se mi, da na splošno v življenju ljudje velikokrat prehitro odnehamo in obupamo. Ustrašimo se bolečine in vsega, kar bi lahko še prišlo,« razmišlja.
»Ko si sam, ne vidiš vseh svojih travm, v pravem partnerstvu pa imaš ogledalo nenehno pred seboj,« pravi Savina.
Ona je nehala pakirati, on ji svoj umik pojasni
Precejšnjo vlogo v Savininem življenju ima tudi mentalni trener Anton Majhen. »Pri njem možnosti, da sediš na kavču in se smiliš samemu sebi, ni,« ga opiše. »On je tisti, ki ga pokličem, ko prepoznam določeno situacijo. Rečem mu – to in to imam, pomagaj mi pogledati vase. Nikoli mi ne daje nasvetov, kaj naj naredim, ampak je ob meni, da sama pridem do rešitev,« pojasni. »Anton mi je povedal tudi za čustveno pogodbo. Zelo zanimiva je, ker ti da zdravo varnost, ki jo potrebujemo v odnosu, hkrati pa od tebe zahteva tudi odgovornost. V zvezah vedno gledamo skozi sebe – 'Jaz potrebujem …', druga oseba pa kljub vsemu, karkoli počne, počne to z razlogom. Ženske velikokrat pozabimo, da ima vsak odziv našega moškega svoj razlog. Sama sem se naučila izražati svoje potrebe v odnosu, pa tudi razlog, da imaš to potrebo,« je iskrena.
Prvo pogodbo sta z Giorgiosom napisala po letu zveze, sta pa sicer na odnosu začela delati takoj. »Zanimivo je bilo, kako so ob pisanju pogodbe na plan prišle tudi njegove potrebe. Moj mehanizem je bil dolgo, da sem, ko je prišlo do določene situacije, spakirala in šla. Že kot otroka me je mami opazila, šele ko me ni bilo. In sem odhajala. In tega mehanizma se nisem zavedala. Giorgos pa je imel drug strah, in sicer pred odhajanjem – živi na Kreti, kjer je gledal prijatelje, ki se zaljubijo v tujke, nato pa jim ženske po koncu počitnic odidejo. Ali če so si z njimi ustvarili družine, ob razhodu odpeljejo še otroke … In tega ga je bilo strah. Tako sva zapisala, da jaz ob prepirih ne bom pakirala. Nadalje on, kadar se spreva, potem ne govori, kar pri meni vzbudi določene vzorce. Zato sva se dogovorila in v pogodbi tudi zapisala, da mi on pove, da je sicer razburjen, da se ne more pogovarjati, da je vse v redu in me ima rad, samo potrebuje čas zase. In meni zdaj ni težko počakati. Je bil pa kar izziv, ko sva se po zapisani pogodbi sprla in nisem mogla več spakirati. Počutila sem se ujeta,« prizna. »A take stvari potem odločijo, ali bo neka zveza rasla ali ne,« zdaj vidi.
V veliko pomoč tudi ženski joker
»Ko imamo ženske ovulacijo, imamo rožnata očala in je svet lepši. Pred menstruacijo pa imamo zanimiv ciklus – postavljamo meje, zvišamo standarde, izjemno smo občutljive. In če smo pred tem določene zadeve tlačile v sebi, takrat izbruhnemo. To je ta naš PMS, ki pa je v resnici najbolj naravni mehanizem našega telesa za delanje reda. Preden gremo v nov ciklus, počistimo staro. Antona sem prosila, naj mi pomaga doseči, da teh izbruhov ne bi imela, saj sem Giorgosa z njimi zelo prizadela. A mi je pojasnil, da mi to pripada, da je povsem naravno. Svetoval mi je, naj Giorgosu vse pojasnim, tudi to, da teh mojih nihanj ne sme jemati osebno. Na koledarju naj označim 'tiste' dneve – in to so moji jokerji. Odkar jih uporabljam, je obema lažje,« zaključi Savina.
Poleti nameravata z Giorgosom napisati novo čustveno pogodbo, ki bo zajemala nove vzorce, ki sta jih, odkar sta oba zrasla, zbudila v svojih globinah.
