Ne mine dan, ko ne bi zabeleži katerega svetovnega ali le evropskega dneva nečesa. Tisti dan ali teden mediji nekaj na to temo objavijo, tu in tam kakšen strokovnjak kaj pametnega izjavi, potem pa spet dolgo in še dlje nič o tem do naslednjega leta, ko mediji vajo ponovimo.
Koliko vsi ti pozivi k spremembam ali novice, da je treba nekaj spremeniti, v resnici vplivajo na početje ljudi, ki so jim vse te informacije in ozaveščanje namenjeni, pa je težko reči oziroma je to drugo vprašanje. Se mi zdi, da ne veliko, saj potem mediji in novinarji vsako leto znova ob istem svetovnem ali evropskem dnevu ugotavljamo, da se stanje ni nič spremenilo, največkrat se je celo še poslabšalo.
Kot preostali meseci v letu je tudi november prepoln najrazličnejših svetovnih dni; dan sladkorne bolezni, dan strpnosti, dan otroka, dan spomina na žrtve prometnih nesreč, dan boja proti nasilju nad ženskami, dan antibiotikov in še in še. Seznam je dolg in se vsako leto še daljša. Zdaj se bo še s svetovnim čebelarskim dnevom.
Minuli teden smo poslušali o svetovnem tednu ozaveščanja o antibiotikih, vmes pa je bil še evropski dan antibiotikov. Antibiotiki so vsekakor eno najbolj koristnih odkritij človeštva, saj so z njimi lahko pozdravili bolezni, zaradi katerih so ljudje prej umirali. Za zdravljenje vseh bakterijskih okužb jih uporabljamo vse od leta 1928, ko je škotski znanstvenik Alexander Fleming, ki ga imamo za očeta penicilina, ugotovil, da gliva oziroma plesen proizvaja protibakterijsko snov, in jo poimenoval penicilin. Dolga leta so antibiotiki veljali za zelo učinkovita zdravila, potem pa so bakterije počasi začele dobivati bitko z njimi. Vse več bakterij je postalo odpornih proti njim.
In kot vemo danes, se je vse to zgodilo, ker se je uporaba antibiotikov začela zlorabljati. Lahko rečemo, da ljudje (niti uporabniki niti predpisovalci teh zdravil) vseh opozoril o pravilni uporabi antibiotikov niso vzeli resno, ampak so jih jemali kar tako. Zato je danes, opozarjajo strokovnjaki, odpornost bakterij proti antibiotikom tako narasla, da je postala ena najbolj resnih groženj za svetovno zdravje. In res je vrag odnesel šalo, vsaj kar se antibiotikov tiče.
Samo v državah Evropske unije prav zaradi odpornosti bakterij proti antibiotikom vsako leto umre 25.000 ljudi, hkrati to povzroči 1,5 milijarde evrov stroškov v zdravstvu in izgube produktivnosti. Zaradi povečevanja odpornosti celo proti najnovejšim antibiotikom nam grozi strašljiva postantibiotična prihodnost, ko morda ne bomo mogli več izvajati večjih operacij, presaditev organov ali uspešno vsaditi medicinskih pripomočkov, kot so novi kolki ali srčne zaklopke. Evropska komisija je letos celo sprejela akcijski načrt za preudarno uporabo antibiotikov. Da se ne bo zgodil najbolj črni scenarij, ki pravi, da bi do leta 2050 lahko antimikrobična odpornost zahtevala novo smrtno žrtev vsake tri sekunde in postala pogostejši vzrok smrti kot rak.
In zakaj se je to zgodilo? Površno bi lahko rekla, da predvsem zato, ker ljudje nobenega opozorila o nepravilni uporabi antibiotikov niso vzeli resno. In ga – vsaj tako je videti – še kar ne jemljejo resno!
Še manj upoštevajo vsakoletna opozorila ob svetovnem in evropskem dnevu antibiotikov, ki jim jih skozi medije sporočajo strokovnjaki – in sicer, da je treba biti pri uporabi antibiotikov dosleden. Da jih uporablja le tisti, komur so bili predpisani, in le za bolezen ter za določen čas. Ljudje so se tudi požvižgali na opozorila, naj z antibiotiki ne lajšajo simptomov, kot so boleče žrelo, boleče mišice, vročina ali zamašen nos. Da nam antibiotik ne bo pomagal pri prehladu ali gripi, saj ti stanji povzročajo virusi, proti njim pa ne učinkujejo.
Prav v tem je nemara treba iskati prave vzroke za številne svetovne dneve tega ali onega. Naj bodo; se pa nemalokrat dozdeva, vsaj meni in, kot vem, še komu, da so ti dnevi bolj ko ne namenjeni sami sebi.
Da prihaja gripa, vemo. Mediji bodo spet polni napotil in navodil o tem, kako se ji postaviti po robu. A kaj ko bodo na koncu bržkone spet le taisti mediji krivi, da so ljudje zboleli za njo. Ljudje pa bodo spet stali v vrstah v lekarni in čakali na svojo mero – antibiotikov.
