Potovala bi mnogo več, vendar sem omejena s šolskimi počitnicami, ki so sicer vsaka dva meseca, vendar le en teden, in z nastopi, ki jih imam največkrat čez vikend. Sicer pa sva v zadnjem letu potovala na jug Francije in nazaj, večkrat sva skočila za nekaj dni v Italijo, pozimi za nekaj dni v Novi Sad,« našteva Brigita Šuler. Čeprav ji bodo vsa potovanja ostala v čudovitem spominu, še posebno pohvali Francijo. Ker sta na počitnicah rada mobilna, se nista odločila za pot z letalom.
Pot, ne cilj
Od doma sta se, kakor običajno, podala z družinskim avtomobilom. »Vsako pot vzameva kot avanturo, se ustavljava v krajih, ki so nama všeč, in zato je potovanje veliko bolj zanimivo, kot bi bilo z letalom,« je navdušena znana Slovenka. Vožnja, ki bi sicer trajala le kakšno uro po zraku, se je tako raztegnila na 13 čudovitih, dogodivščin polnih ur. Da bi jima bilo zares udobno, sta ga razdelila na dva dni.
Z dobro energijo
Par je spremljala dobra volja, s tem pa tudi dobra energija. Ustavila sta se v Monte Carlu in prespala v Nici. Imela sta srečo: dan potem, ko sta obiskala obalni raj za petičneže, se je tam zgodil teroristični napad. A popotnika sta o tem izvedela šele pozneje. V še mirnem, idiličnem jutru sta se odpravila naprej, v Provanso.
Dišeča lepota
Provanso sta doživela v vsem sijaju. Neskončna polja dišeče sivke je bil prizor, ki je na Brigito na tem potovanju naredil največji vtis.
»V Provansi sva z možem nameravala posneti prizore za videospot, nato pa sva ugotovila, da so sivkina polja zelo glasna reč. Vse polno je bilo čebel, na katere sem alergična, in zato je snemanje seveda odpadlo,« razkriva.
Ljudje so umirjeni
Ljudje v Franciji so, pravi Brigita, nekaj posebnega. »Francozi so nadvse prijazni, umirjeni in strpni. Presenetilo naju je, da so popolnoma vsi stoodstotno spremljali nogometno svetovno prvenstvo, ki se je odvijalo ravno med najinim dopustom. V času tekme bi se prav gotovo lahko po ulici sprehajala gola, pa tega ne bi opazil nihče. S poslikanimi obrazi v barve francoske zastave in navdušenim navijanjem so dokazali, da so neverjetno pripadni,« se nasmehne.
Božanska kulinarika
Seveda ni šlo brez poskušanja kultne francoske kulinarike, katere sloves je, menita zakonca, popolnoma upravičen. »Obožujeva njihovo kulinariko. Seveda sva poskusila hrano, božanske sire in odlična vina. Če na kratko povzamem vtis njihovega prehranjevanja v primerjavi z našim, je vodilo manj in bolj kakovostno. Francozi res znajo uživati v hrani. Jejo počasi, v dobri družbi in ob dobrem vinu,« pravi Brigita.
Nakupovalni užitki
Brez nakupovanja seveda ni šlo. »Najraje obiskujeva mestne tržnice, ki jih je neverjetno veliko. Ogromne so in po večini prodajajo lokalne, domače izdelke. Zelo privlačne in lepo urejene pa imajo tudi modne trgovinice po mestih. Kupila sva nekaj ročno izdelanih lepih, slamnatih, pisanih torbic, naravnih izdelkov iz sivke in oleander, ki krasi skoraj vsa francoska obalna mesta ter ceste,« pove. Cene so, pravi, podobne našim, razen gostinskih storitev, ki so lahko višje tudi do trikrat. Kreditna kartica je obvezna oprema.
Še bi se vrnila
Brigita pravi, da bi z veseljem še enkrat obiskala Provanso, obisk pa bi svetovala tudi vsakemu ljubitelju potovanj. »Naj si ogleda njene znamenitosti, preskusi naj francosko kulinariko in uživa na neskončnih plažah. Manjše vasi z lokalnimi prebivalci so lahko zanimivejša izkušnja od velikih središč,« polaga popotnikom na srce.
Plus: lepota dežele in ljudi Minus: oddaljenost in drage cestnine Šoping: privlačni lokalni izdelki, ki jih ponujajo manjše trgovinice |
.