NA EKS

Biografije

Objavljeno: 11.01.2018 12:32Posodobljeno: 11.01.2018 12:33

Nekoč so bile naše okno v svet glasbene revije, zdaj se je odprl svet glasbenih avtobiografij in biografij.

Te dni mi je v roke prišla knjiga z naslovom Dediščina. Ne, ne gre za kak spomin kakega ostarelega partizana, še manj kakega osvoboditelja iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za knjigo o »stanju uma in scene v Splitu«. Gre pa tudi za opis, svojevrstno biografijo skupine TBF, The Beat Fleet; skupine, ki velja za »ultimativni zadetek hrvaške sodobne glasbe«, kot jo opisujejo nekateri, in skupine, ki se je hitro zasidrala (tudi) v slovenskih ušesih.

Še en trenutek se je zgodil. Ob spremljanju podelitev filmskih in televizijskih nagrad Združenja tujih dopisnikov Hollywooda je igralka Catherine Zeta-Jones na oder pripeljala svojega tasta, 101 leto starega legendarnega igralca Kirka Douglasa, ki je dobil stoječe ovacije, predvsem pa, kot so se poenotili komentatorji, »zaskrbljene poglede mladih in lepih Hollywooda ob misli na to, kaj jim tako kot vsem drugim prinaša prihodnost«.

Prihodnost? Kaj pa preteklost? Se je zavedamo, jo razumemo? Nikola Čelan, avtor knjige Dediščina, je štiri leta preživel s člani skupine TBF in zdaj spisal knjigo, ki se je uvrstila na kulturni meni tamkajšnjega dela hrvaške scene.

Imamo v Sloveniji kakšne biografske kamenčke mozaika scene? Kar nekaj jih je, ki so tako ali drugače, s knjigo, obračunavali s trpkostjo svojega živ­ljenja. Boris Cavazza je z biografijo med drugim šokiral javnost s priznanjem, da je bil žrtev pedofilije. Knjiga je postala uspešnica in doživela že več ponatisov. Kritiki so o delu zapisali: »Za življenje Borisa Cavazze je en roman premalo. Zgodba, ki jo je eden največjih igralcev našega prostora zaupal Vesni Milek, je stkana iz drobcev spomina, je kolaž trenutkov, otroških krivic, sramu, premagovanja ovir, vonjev, barv in razpoloženj.« Nastala je kot nekak­šna inventura za tiste, ki prihajajo za njim.

Zelo eksplicitno je s svojo preteklostjo obračunala tudi pisateljica in avtorica besedil Barbara Pešut. V avtobiografiji Prvi polčas je razkrila krutost boja z zahrbtno boleznijo. Še en predsodek, o katerem v naši družbi tako neradi govorimo, zato ni čudno, da je dolga leta celo sama skrivala multiplo sklerozo. Na čustvenem vlaku smrti, ki z neznansko hitrostjo drvi od solz sreče do solz žalosti in se na naslednjem ovinku zabije v smeh, je diagnozi pokazala sredinec. »Včasih sem imela rock'n'roll, danes imam pa multiplo,« je razorožila bralca z epsko izjavo, polno krute realnosti in neprecenljive samoironije. V svet transseksualnosti je ponudila vpogled Salome.

Dobro desetletje je že, odkar je svojo biografijo predstavil Jan Plestenjak. Zdaj je skoraj že pozabljena. Slovenske biografije, pa naj se imenujejo avtobiografija ali kakor koli že, pa so zagotovo svetlobna leta daleč od »povsem prave« avtobiografije Born to Run, ki je dobila naslov po istoimenskem albumu, rockovska legenda Bruce Springsteen pa v njej iskreno opiše svoje življenje. Govori o svojem odraščanju »med poezijo, nevarnostjo in temo«, zatem opiše ključno ustvarjalno obdobje od sredine sedemdesetih let do konca osemdesetih ter na koncu zrela leta. Spregovori tudi o osebnih stiskah, med drugim prizna, da je imel hude težave z depresijo, hkrati pa ves čas kaže vitalistični odnos do življenja. Tudi knjiga o Beatlih Bruca Spizerja je svetlobna leta oddaljena od marsikatere domače (avto)biografije. Ali pa knjiga Patti Smith Pač mulca, ob kateri sem se zabaval, ko sem prebiral, kako je avtor Kris Kristofferson v newyorškem hotelu Chelsea Janis Joplin kazal akorde potem njenega največjega hita Me and Bobby McGee.

Bo kar držalo, da so bile nekoč naše glasbeno okno v svet glasbene revije, ki pa jih je v duhu časa bolj za vzorec. Vse je z nekaj kliki dostopno na spletu. Odprl pa se je svet glasbenih avtobiografij in biografij.

In tako si danes, na žalost, veliko lažje predstavljam, kaj se je konec sedemdesetih let dogajalo v Londonu ali New Yorku kot v Ljubljani ali Sloveniji nasploh. Žal! Pa še tiste zaskrbljene poglede mladih in lepih iz Hollywooda na podelitvi zlatih globusov ob misli na to, kaj jim tako kot vsem drugim prinaša prihodnost, malo bolj razumem, saj vedo, kaj se je dogajalo, in večinoma razumejo, kam vse skupaj pelje. Pri nas pa bodo še naprej glavni hit biografske knjige o osvoboditeljih, ki so se iz Trsta ali Celovca borili v osamosvojitvenih akcijah na »domačem ozemlju«. Nemara celo ob zvokih Bruca Springsteena in njegove Born to Run*.

--
*V Sloveniji knjiga nosi naslov: Bruce Springsteen:­ avtobio­grafija (prevod Simon Demšar).

Komentiraj članek

Pred komentiranjem se prosim prijavite. Še nimate uporabniškega računa? Registrirajte se!

Pogoji komentiranja