»Kot otrok sem imela najraje Čebelico Majo in Male leteče medvedke. Vedno sem pela in plesala, ko se je začela pesem risanke, všeč mi je bilo to, da so se vsi liki vedno borili za dobro narave, saj so bili vsi varuhi okolja, in to na tak prikupen način, kot je lahko prikazano samo v risankah. Še danes bi se vrnila v tisto otroško veselje in pogledala kako epizodo,« Tara Zupančič, voditeljica.
»Iz otroštva se spominjam kar več lepih risank, kot so Tom in Jerry, Smrkci, Toro in Pončo, Palček Smuk, Medvedek uhec, Modri dirkač, Bojan, Baltazar, A je to... Najljubši od vseh pa je bil definitivno Stripy. Tisti njegov smeh me še danes spravi v dobro voljo. Zdaj, ko sem tudi jaz mamica, se mi zdi, da so bile risanke iz našega otroštva veliko bolj prikupne in prisrčne. Seveda so bile tudi nagajive in navihane, ampak risanke nove generacije se mi zdijo pretirano agresivne in določene tudi vsebinsko neprimerne,« Hajdi Korošec Jazbinšek, pevka.
»Brez pomisleka, na prvo žogo, je bil to Stripy, saj sem se ob gledanju vedno tako smejala, da so me bolele trebušne mišice. Kot otroku mi še ni bilo jasno, da je smeh nalezljiv, in sem se prav čudila sama sebi, zakaj se ob Stripyjevem smehu še jaz do solz smejim. Pa še ena risana junakinja me je očarala – Tofsy s pojočo travico, ki je zaigrala le takrat, ko je kdo govoril resnico. Ker je bila v času mojega otroštva na sporedu samo ena risanka na dan, in to pred poročili, sem jo vselej nestrpno čakala. Prav jezna sem bila, kadar je bila to Badum, badum, to je tista, ko je roka s svinčnikom sproti nekaj risala,« Natalija Kolšek, pevka.
»Pink panter, brez dvoma. Izjemna glasba, duhovite zgodbe, absurdni zapleti. Oboževali so ga tudi moji starši, danes pa še vedno nasmeji mene in moja otroka. Pink panter združuje generacije,« Nina Valič, igralka.
»Moj najljubši risani junak je mišek Remy iz risanke Ratatouille. Simpatičen je predvsem zaradi strasti do hrane. Prikupil se mi je takoj, ko je bila risanka prvič predvajana, če se ne motim, je bilo to leta 2007. Všeč mi je njegov citat: 'Če si to, kar ješ, potem jej samo dobre reči',« Marko Gorela, Gostilna išče šefa 2014.