Nune vsak dan trenirajo kung fu

Za budistične nune je bil kung fu stoletja nedosegljiv, toda že pred leti so se razmere v skritem kotičku v Nepalu korenito spremenile, boj za enakopravnost med spoloma je tam dosegel celo samostane. Natančneje, ustanovo Druk Amitabha Mountain, kjer se zdaj uri prvi red kung fu nun.

Budizem ženskam, kot veleva tradicija, ne dopušča veliko možnosti. Opravljati smejo samo najponižnejša gospodinjska dela, menihi pa lahko molijo, vodijo obrede in zasedajo pomembne položaje. Nune veljajo za manjvredne v verski družbi, večino časa preživijo v kuhinji in na vrtovih budističnih samostanov – kako le so si potem izborile kar dve uri vadbe borilnih veščin na dan? Začelo se je že pred 26 leti, ko se je osem stoletij star red Drukpa uprl sistemu in odprl samostan, v katerem imajo ženske enako veljavo kot moški. Po zaslugi moškega, kakopak. »Že kot otrok mi ni bilo všeč, da so ženske v naši družbi podrejene,« pojasnjuje menih Gyalwang Drukpa. »Ko sem odrasel, sem se odločil, da jim bom pomagal. Odprl sem samostan in jim dal priložnost, da duhovnost okusijo v polnosti.«

Gospodinjska dela tam opravljajo vsi, tako tudi vsi lahko meditirajo in vodijo molitve, se učijo angleščine in menedžerskih spretnosti. Leta 2008 je Gyalwang Drukpa v samostanu predstavil še kung fu, za borilno veščino pa so ga navdihnile vietnamske nune, ki so jih urili gverilci. Nune se tako vsak dan napravijo v oblačila, kakršna so nosili junaki na filmskih platnih v sedemdesetih in osemdesetih letih minulega stoletja, in se prepustijo dveurni neusmiljeni vadbi, v kateri ne manjka udarcev, brc in drugih tveganih potez. Udeleženke v vadbi nadvse uživajo, prepričane so, da občutno koristi njihovemu zdravju in pomaga pri meditaciji, disciplini, zbranosti in samozavesti. Nepridipravov, ki običajno prežijo na nebogljene nune, v bližini njihovega samostana ni, so ponosne.

Njihovo poslanstvo je od uvedbe borilnih veščin mnogo bolj priljubljeno, pravijo. Deklet, ki si želijo postati nune, je vse več, kajti naziv pri Gyalwangu Drukpi omogoča izobrazbo in opravljanje vseh ritualov, ki so ženskam v Nepalu sicer nedostopni, preizkušajo pa se tudi v drugih športih, denimo tenisu in drsanju, igrajo tudi na glasbila.