Za proizvajalce barvic in flomastrov pa so tudi strateško vprašanje: ali je trenutno povečano povpraševanje po njihovih izdelkih le modna muha ali pa gre za trajno smernico?
»Še ponoči sanjam o barvicah,« pravi Andreas Martin, vodja Staedlerjeve tovarne v Nurembergu na jugu Nemčije. Staedler je razmeroma majhno družinsko podjetje, ki po svetu zaposluje 2000 ljudi, v Nemčiji pa 1200, zdaj pa so se tako rekoč čez noč znašli pred povečanim povpraševanjem po svojih izdelkih. »Nekatera pisala izdelujemo že leta in leta, pa je povpraševanje vedno capljalo za ponudbo,« pravi Martin. »Nenadoma pa ne moremo slediti povpraševanju. Prav neverjetno je.«
Stroj za njim vsako uro izpljune 6000 rumenih flomastrov, sosednjega pa programirajo, da bo izdeloval oranžne. Nadstropje nižje delavci in stroji pakirajo že narejene barvice in flomastre v škatle po 20 in 36 kosov, namenjene za ZDA, Veliko Britanijo in Južno Korejo, ki so po besedah direktorja Staedlerja Alexa Marxa glavni trgi s pobarvankami za odrasle in seveda risalnimi pripomočki. V ameriški spletni trgovini Amazon je med 20 najbolje prodajanimi izdelki kar devet pobarvank.
Povpraševanje se povečuje tudi v evropskih državah, pravi Horst Brinkmann, vodja trženja in prodaje pri družbi Stabilo Schwan. Vsi igralci v sektorju si prizadevajo odrezati kos pogače. Stabilo je predstavil set barvic in pobarvanko s spomladanskimi motivi, švicarski Caran d'Ache pa je izdal lastno pobarvanko alpskih pokrajin. Čeprav Brinkmann ni želel govoriti o številkah, je povedal, da se je prodaja barvic lani povečala za deset odstotkov, medtem ko je Staedler lani prodal za 14 odstotkov več svojih izdelkov. »To je prav neverjetno – v času digitalizacije,« je dejal Marx.
Andreas Martin pa se ukvarja z drugačnimi težavami: »Nihče ne ve, koliko časa bo to trajalo. Najti moramo pravo ravnovesje, da bi sledili povpraševanju, hkrati ne smemo pozabiti, da se lahko ta smernica v hipu obrne, kakor se je tudi pojavila.« V njegovi tovarni so poleg 350 rednih delavcev zaposlili še 30 začasnih, razmišljajo pa, ali bi kupili nov stroj v vrednosti 300.000 evrov. Medtem ko so pri Stabilu in Caranu optimisti in že vlagajo v širitev proizvodnje, pa je direktor Staedlerja previdnejši: »Pobarvanke so precej nepredvidljiva smernica, vendar držimo pesti, da se bodo obdržale.«
