Kaj vse skrivajo možgani

V četrtek se je v Londonu odprla odmevna razstava z naslovom Možgani: um kot snov, ki je pritegnila veliko zanimanja. Predvsem zato, ker si lahko Evropejci prvič ogledamo tudi delček možganov slovitega fizika Alberta Einsteina. Nemški fizik si je s svojo teorijo relativnosti in še z marsičim drugim priboril svetovno slavo. Še danes velja za enega največjih umov vseh časov, zato ne preseneča, da njegovi možgani in njihova zgradba že od nekdaj burijo domišljijo.

Naj takoj opozorimo, da niso videti nič posebnega, še več – večina obiskovalcev je prepričana, da se ne razlikujejo od možganov običajnih smrtnikov. Strokovnjaki pa poudarjajo, da imajo zelo veliko število pomožnih glialnih celic – to so celice, ki obdajajo nevrone, jih prehranjujejo in odstranjujejo njihove razpadle dele.

Škatla z rezinami

Čeprav so Einsteina po njegovi želji kremirali, pepel pa razsipali, je patolog Thomas Harvey, ki je opravil obdukcijo, spravil njegove možgane. Trdil je, da mu je to dovolil Einsteinov sin, ki pa je ta dogovor odločno zanikal in sprožil spor. Thomas je kljub temu možgane obdržal, jih razrezal na 240 rezin in spravil v kozarce formaldehida na svojem domu. Kasneje je škatlo s 46 rezinami podaril patologu Williamu Ehrichu, ta pa je vzorce odstopil muzeju Mutter v Filadelfiji, kjer so jih lani prvič pokazali javnosti, letos pa posodili kolegom iz Londona.

Razstava se v celoti posveča delovanju možganov in povezavi med njihovo zgradbo in dejanji ljudi. Tako so na ogled tudi možgani serijskega morilca, sufražetke in enega izmed pionirjev računalništva Charlesa Babbagea. Zelo veliko pozornosti so pritegnili tudi možgani gentlemana, šolarja in morilca Edwarda H. Rulloffa, saj spadajo med večje, kar jih pomni anatomija človeka. Čeprav je bil zelo inteligenten, je ubil svojo ženo in otroka, leta 1871 pa so ga usmrtili zaradi umora prodajalca v trgovini v New Yorku. Prej omenjena ameriška sufražetka Helen Gardener je svoje možgane donirala znanosti, da bi pomagala ovreči teorije o superiornih moških možganih. Na ogled so tudi možgani starodavnega Egipčana; možgani, ki jih je prestrelila krogla in možgani serijskega morilca Williama Burka. Ta angleški zdravnik je s svojim partnerjem v zasebni praksi opijal žrtve, nato pa sta jih zadušila in njihova trupla prodala medicinski fakulteti v Edinburgu. »Možgani so dokaz, kako lahko en sam ranljiv organ postane objekt sodobne družbe, nosilec strahov in prepričanj. V njih se skrivajo tudi nekatere skrajne navade in ključ do razumevanja sodobnih tehnologij,« je pojasnila kustosinja razstave.